Od nekdaj sem imela rad čist, urejen in dobro vzdrževan avto, zato mi vanj ni bilo nikoli odveč vložiti tudi nekaj več denarja, če je bilo to potrebno. Dokler sem bil samski, s čistočo načeloma ni bilo težav, odkar imam družino in dva otroka, pa je potrebne nekaj več pazljivosti.
Zakaj? Sin, ki ima dvanajst let, ter hči, ki jih ima osem, sta navdušena športnika in oba se že od malih nog ukvarjata s smučanjem. To pomeni veliko treningov in tekem, in ker ju tja pogosto vozim sam (kadar ne moreta na klubski kombi ali si želiva z ženo ogledati tekmo), je potrebno v avtomobil naložiti vso opremo. Za to pa sem hitro ugotovil, da prinese v avto tudi veliko mokrote. Najprej sem razmišljal o tem, da bi bila potrebna nekakšna podloga za prtljažnik ali vsaj gumijast tepih, da bi se stopljeni ostanki snega (in tudi blato) varno ujeli, a sem si kmalu premislil. Za nekaj parov smuči in pancarjev, na katerih je sneg, podloga za prtljažnik gotovo ne zadostuje.
Tako sem se raje malo razgledal in ugotovil, da drugi starši večinoma uporabljajo tipsko narejena korita, ki so precej bolj trpežna in tudi globlja – torej ni nobene nevarnosti, da bi se v avtomobilu kaj zmočilo in umazalo. Kupil sem torej tipsko korito za prtljažnik (withcar.si), ki se je dejansko izkazalo za najboljšo izbiro. Avto je zaščiten, otroka pa mi nič več ne pravita, da sem siten, ker po vsakem treningu ali tekmi zahtevam, da smuči in pancarje temeljito očistita, in ju prej ne pustim v avto. Seveda pa se je tipsko korito za prtljažnik odlično obneslo še za nekaj drugega – za prevažanje našega štirinožca. Kadar se odpeljemo na vikend, ga vedno vzamemo s seboj, da lahko prosto teka po podeželju, in včasih se z obiska sosedove kmetije vrne tudi precej umazan. Če takojšnje kopanje ni mogoče, ga brez skrbi nazaj domov peljemo v prtljažniku, saj se korito za prtljažnik avtomobila povsem enostavno očisti (opere, splakne in zbriše), torej ni skrbi, da bi imel prtljažnik umazan s prstjo in ostanki gnoja.
Ja, pa tudi za naše mačke pride korito še kako prav. Kosmati lepotici, ki si ju je hči tako dolgo želela, sicer v vožnji ne uživata in sta najraje doma, a kadar je treba k veterinarju, sem vendarle vesel, da nimam mačjih dlak po celem avtomobilu. Njima pa se morda tudi zdi zabavno, ko jima med vožnjo do veterinarja (samo dva kilometra) po prtljažniku drsi sem in tja. No, vsaj mi si predstavljamo, da se jima zdi to zabavno …
Za vse, ki potrebujete več prostora, so tu strešni kovčki.
Posted by 
