Vsak petkov ali sobotni večer, se marsikdo, ki je takrat prost delovnih obveznosti zamisli, da bi kam odšel ali kaj posebnega počel. Morda je rešitev obisk kina, restravracije ali sprehod po mestu, morda odhod na kako zabavo ali pa lahko svojo organizirate kar doma. Družabne igre lahko popestrijo skoraj vsako zabavo in medte ko šaha verjetno ne boste jemali s seboj v kino, se lahko z enostavno šahovnico in figurami s kolegom zabavate pozno v noč.
Kazalo:
Vsako tele ima svoje vesel(j)e
Ta pregovor ali rek pozna pri nas veliko ljudi. Nikakršen problem ni, če si zabavo zamislite po svoje. Družabne igre so lahko rešitev vašega problema, seveda če nimate drugih idej. Med njimi je veliko razlik. Tako poznamo moderne družabne igre, kot so karte za bojevanje ali igre s stotinami figuric, kjer se morate prej nekajkrat s prijatelji dobiti in se igranja sploh naučiti. Potem vas čaka tudi ure in ure igranja. Pravzaprav je večja verjetnost, da se boste igrali tedne ali mesece, saj se vsak vikend verjetno ne boste uspeli dobiti.
Priljubljene so tudi računalniške konzole in marsikdo se danes sprašuje, če tudi igranje iger na konzoli spada med družabne igre. No, gotovo spada med igranje in gotovo je dogodek lahko družaben. Na drugi strani so družabne igre pogosto omenjane oziroma poznane tudi pod izrazom namizne igre in igranje na konzolo gotovo ne sodi med namizne igre. Torej govorimo raje o računalniških igrah posebej, družabne igre pa so tiste, ki jih igramo za mizo, največkrat na neki tabli, kot je šahovnica za šah in damo ali denimo podloga za igranje igre mlin, Monopoly ali kakšne modernejše, kot so denimo Naseljenci otoka Catan.
Med seboj so si zelo različne
Družabne igre so takšne in drugačne in nič čudnega, da so nekatere všeč samo določenim tipom oseb, saj so za večino preprosto prekompleksne. Lahko so zelo dinamične, kot je denimo igra s kartami Enka. V tej igri se karte odmetava zelo hitro in tisti, ki si jih znajo bolje urediti in bolj spremljajo igro ter imajo nekaj hitrejše reakcije, bodo imeli prednost. Ni dolgo, ko sem spremljal igranje dveh skupin, ki sta igrali isto igro. V eni skupini sta bila dva starejša para, zelo lepo so igrali igro in se ob njej zabavali, imeli še nekaj političnih pogovorov, si povedali kakšno pravilo in podobno. Nikamor se jim ni mudilo in vedno so počakali na vrsto tistega, ki bi moral napraviti potezo, le redko pa se je kdo vrinil s svojo karto, čeprav je to pravzaprav namen in poanta. V drugi skupini, ki sem jo opazoval na plaži, pa so bili štirje, po letih bi sodil, da študentje. Izgledalo je, da gledam dve povsem različni igri. Igra je potekala izjemno hitro, vrivanje je bilo na vrsti ves čas, ogromno kazenskih kart so si nabrali vsi skupaj, saj sta pogosto po dva vrgla karto in eden je bil pač počasnejši. Bili so glasni, že skoraj prepoteni od nekakšnega divjanja.
Namizne igre so lahko takšne in drugačne in tudi igrate jih lahko na različne načine, v osnovi pa je namen vedno isti – zabava s prijatelji.